nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Avtorjevemu slogu gotovo ni v prid občasna preobloženost, gostobesednost (predvsem na gosto posejani pridevniki in tudi drugi zaviralci gladkega pripovednega toka), kar ovira razvidnost in gladkost pripovedi.
In o čem sploh govorijo te zgodbe, ki jih razganja od verizma, celo občasno od naturalistične odurnosti: govorijo predvsem o mračnih plateh življenja, o negativcih, zoprnikih, čudakih, odmaknjencih, izgubljencih, o brezupu, o čudaškosti nasploh, nejasnih razmerjih med ljudmi, v bralcu vzbujajo bolj nelagodje kot kakšna prijetnejša čustva, tu so turobnost, smrti na pretek, ločitev, umor, avtor zgodbe zavija tudi v grotesko. Osebe delujejo bolj kot sence, ki ravnajo mehansko, kot lutke, hladno, nečuteče.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani