nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Vprašanje ob retrospektivi Irwinov je vsekakor širšega dometa, kar ne zmanjšuje vloge in pomena te skupine v okviru likovne umetnosti v obdobju 1982-92 (zakaj samo v tem času, naj bo skrivnost; o tem bom pisal po koncu njihove razstave); kasneje je dejavnost Irwinov usmerjena v »zgradbo« instituta, »zavzemanje prostora«, teritorija, države, v boj za prevlado v (slovenski) likovni zavesti in nacionalni galeriji. Zadnja razstava, ki je vzpostavljala estetskost znotraj teorije (politike, ideologije), je postavitev ambasade Irwinov v Moskvi in v galeriji Loža v Kopru leta 1992; pozneje se je stvar razvodenila in izgubila svoj naboj, ostrino in domiselnost osnovnih izhodišč, oziroma »se« je začelo s ponavljanjem - in pre/ob/likovanjem - osnovne, temeljne ideje, ki je gradila na »zapori« - spornosti - med vzhodom in zahodom. T. i. retroavantgarda v resnici ne prinaša nič izjemnega, nič novega, kar bi ne prinesle druge avantgarde v osemdesetih letih, ob
tem pa se zastavlja (že) načelna misel o bistveni razliki med avantgardo in modernizmom. T. i. avantgarda namreč načeloma ne proizvaja umetnin, mislim na opere d'arte, prinaša in vsiljuje pa prelom v socialnem, etičnem, političnem, eksistencialnem smislu. Če je resnična avantgarda.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani