nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Brez distance, brez postmodernističnih tendenc, brez vonja po svežem, iskrivem, inteligentnem.
To, za kar smo še včeraj verjeli, da je sodobna glasba, se skrči na ozek pas (zmerno modernistična prepričljivost del italijanskih skladateljev, izvedenih v okviru slovensko-italijanske izmenjave, zvočna razvitost skladbe Larise Vrhunc, učinkovitost glasbene konverzacije v skladbi Urške Pompe, temperamentni modernizem Zequirje Ballate), medtem ko število eklektičnih stvaritev (klavirski stavek Emila Spruka, lahkotni jazz Vlada Batiste, filmska glasba Tomaža Habeta, dva Schumanovska stavka Janija Goloba, pa glasba Weingerla, Feguša, Krivokapiča, in Dekleve) doseže presenetljivo raven. Med tema poloma se poklonimo zvočni subtilnosti Strmčnikove kontemplativne vokalize, Hrovatovi sposobnosti namigovanja na že slišano in (etno) jazzovskim spretnostim kitarskega stavka Milka Lazarja in Alda Kumarja.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani