nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Nihilistični ton »velike praznine« spreminja življenje (»moj strmi križev pot/ na Golgoto brez Smisla«). Preglaša celo dotlej nesporni smisel in kozmični red bivanja, »ljubezen dvoedino«, ki še ostaja vera, čudež, posameznikova identiteta (»samo s tabo sem resničen,/ samo v tebi sem, kar sem«), a je kot ideal v resničnosti izpostavljena tudi dvomu in minljivosti (to dramaturgijo ljubezni ubeseduje cikel Zaliv; tudi Zlata nitka). Konflikt med idealom in stvarnostjo minevanja do neke mere presega razumska distanca do obeh skrajnih občutij, ekstatične vitalistične ljubezni in brezupa minljivosti, torej presečna zavest o nujnosti obeh bivanjskih polov, ki šele z vzajemnim osvetljevanjem omogočata paradoksalno eksistenčno celovitost in absolutnost lirskega subjekta ter obnovljen vitalizem (»Zdaj vem: s svetlobo stika se tema/ in ista zarja vez je med obema«).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani