nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Vladimir je v bistvu »nepoetična« dramatika, interakcije odsekane, ostre in zapredene v živčni vozel današnjega sveta, ki kriči od depresije ljubezensko pogorele peze določenih eksistenc. Živčni končiči v glavah naših protagonistov so stalno na preži, da bi še s preostalo uničevalsko močjo razplamteli spor, ki ga neti in podpihuje Vladimir; za to Zupančič večinoma uporablja pogovorni jezik »povprečnih ljudi« in neposredno posega v eno izmed stanovanj v blokovskem naselju, le da moralni in čustveni propad zgolj enega človeka slika z več osebami hkrati. Vladimir je dramaturško šolsko natančno zaokrožena drama, ki je berljiva, saj Zupančič ve, kako vzdržati visoko napetost dialoga.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani