nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Iz slikovitega gradiva so ustvarjalke selektivno izbrale za uprizoritev, ki jo spremlja ozračje obredne zbranosti in privzdignjenosti, le najpomenljivejše okruške, iz katerih so spletle fantazijsko odprto univerzalno zgodbo o umetnici in njeni umetnosti, ženski ter njeni osamljenosti, ljubezenski predanosti in ogoljufanosti, človeškem trpljenju ter vztrajanju iz strastne zavezanosti življenju. S premišljeno in animacijsko učinkovito uporabljeno močno stilizirano podobo lutk, scenskih elementov (okno, stiliziran steznik, plesna krinolina ...), svetlobnih projekcij (barvnih prelivanj in nanosov) in senc (po zasnovi Špele Trobec Jovanović in Iztoka Hrge) - dominantni sta graciozna lutka umetnice iz tenkih paličk ter groteskno okorna masivna podoba Diega, ob katerem dobesedno »frlijo« umetničine tekmice iz belega papirja -, ki so jih spretno oživljale in si jih virtuozno podajale med seboj Katarina Ferkov, Katja Povše in Ana Vipotnik, je nastala
uprizoritev, ki ne govori le o predmetu uprizarjanja, ampak se ukvarja tudi z raziskovanjem ključnega razmerja med igralcem animatorjem in lutko. K zaokroženemu vtisu celote je pomemben delež prispevala tudi avtorska glasba Jelene Ždrale in interpretacija asketsko izbranih govornih odlomkov Martine Maurič.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani