nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Nas zdaj zanima, kakšna filozofija je to, ki te pripelje domov, v varno otroštvo, in ti kot odraslemu spet dovoli čisto, nežno otroško vero in zaupne otroške molitvice? Je to lahko tista dosledna in podrobna, logična in čustveno očiščena misel, kakršno razvija Veber v svoji spoznavni teoriji in jo nato v hitrem tempu aplicira še na etiko, estetiko in religijo (Etika, 1923; Znanost in vera, 1923; Estetika, 1925)?
Problem Vebrove misli je, da se mora, če hoče ostati »znanstveno avtonomna«, zgolj »psihološka«, zapreti v um in se držati svojega izvora v zaznavi, da je ne odnese v idealizem: taka misel je naivno empiristična, formalno načelna in nedejavna, saj se je že vnaprej odpovedala mišljenju »nemiselnih tj. [heteronomnih] izvorov naših prepričanj«, se pravi tega, kar je v nas živo, kar moti in razburja, kar misel ponižuje in jo sili v ponižnost.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani