nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Alcest ostane sam le tako, da pač vsi drugi (razen Eliante) odidejo s prizorišča.
Ta obrat je v uprizoritvi Unkovskega zabrisan. Alcest je figura, ki se ne razlikuje od drugih, šele tik pred koncem, ko se umiri, postane možni nosilec resnice, zlasti pa ob čistem zaključku predstave, ko iz sveta, v katerem deluje, začne uhajati zrak, in se ta kot predrta zračnica sesede vase, njegovo Celimeno pa zračni curek odnese v morje.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani