nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Potemtakem gre za psihološko-afektivni apriorizem, ki ga igralke zdaj bolj, zdaj manj spretno rešujejo z lastnimi investicijami v ekonomijo uprizoritve. Večino dramskih in energetskih klimaksov režija rešuje z zunanjimi, tako rekoč mehaničnimi pomagali (montažo filmskih projekcij, bregovićevsko glasbeno spremljavo, razbijanjem po scenografiji, kričanjem in spremembami luči), notranjih čustvenih vrhuncev pa v predstavi skorajda ni začutiti. Razlog za to je morda odločitev za teatralizacijo Lorcovega sveta, kar pomeni, da režija v njegovem dramsko-pesniškem svetu, kombiniranem z avtentičnimi in literarno zanimivimi izpovedmi igralk, ne išče trenutkov resnice oziroma možnosti podoživetja aktualnega trenutka, temveč serijo teatralnih (scenskih, mizanscenskih, interpretativnih) parafraz.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani