nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Dvome je za vatikanskimi zidovi dolga leta sprožala že Wojtylova želja, da bi se opravičil za zgodovinske zmote, da bi očistil kolektivni spomin in svet pozval k spravi.
Papež se je najbrž bolj jasno in iskreno kot na nedeljski spravni dan jubilejnega leta velikokrat opravičil že med svojimi popotovanji po svetu - med obiskom v Braziliji se je opravičil Indijancem za vse nasilje in iztrebljanje v obdobju osvajanja in pokristjanjevanja, v Senegalu Afričanom za milijone sužnjev, ki so jih odvlekli v Ameriko, v rimski sinagogi se je že pred poldrugim desetletjem prvič opravičil Judom zaradi zmotnega obravnavanja vsega hebrejskega ljudstva skoraj dve tisočletji, na Češkem se je pred tremi leti spomnil Jana Husa in grmade, na kateri je zgorel češki reformator.
Ker opravičilo ni samo njegovo, ampak vse vesoljne cerkve, ki je v Vatikanu ne razlagajo zgolj kot ustanovo, ampak tudi kot skupnost vseh krščenih ljudi, je tudi dokument o
krivdah preteklosti pripravljala mednarodna teološka komisija in ga zaokrožila tako, da ne obsoja dejanj cerkve kot institucije, ampak neimenovane posameznike, ki so bili krivi zmot in grehov, četudi so verjeli, da imajo prav.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani