nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Kakšen bi bil Shakespearov (in Tauferjev) Hamlet kot monodrama?
Nastopajoči (v glavnem se pojavljajo v več vlogah) bolj ali manj duhovito in inventivno sledijo Tauferjevi tipizaciji obhamletovskega sveta: Horacij (Tadej Toš) je mehak in meniški, zvest in vdan, brez tipizacijskih dodatkov, Laert (Rastko Krošl) je viharniško razrvan, kakor bi v Hamleta ušel iz Schillerjevih Razbojnikov, Rozenkranc (Iztok Mlakar) in Gildenstern (Peter Musevski) sta prava glumača, prvi galantno sukajoč se in pantomimsko slikovit, drugi sključen in zvit; prizor z igralci gre v uprizoritvi nekako mimo, v parodičnosti ni nič drugačen od glumaštva oseb iz Elsinorja, morda bi bil v njihovi postavitvi potreben temeljnejši (historični, stilni) premik. Izvrsten je prizor sabljanja, redko nevaren in obenem duhovit; gledališko nenavadno zanimiv pa je tudi večno problematični prizor z duhom Hamletovega očeta, čeprav je rešen filmsko.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani