nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Ne eldeesovska kleptokracija ne pomladniški »preštevalci kosti« namreč nimajo nikakršne vizije o kulturni politiki, ki bi bila vsaj malce usklajena z aktualnimi evropskimi stremljenji, na pragu XXI. stoletja se še vedno oklepajo romantično-idealističnih konceptov izpred dvestotih let, pri tem pa se ne zavedajo, da jim tolikanj opevano »nacionalno identiteto«, reducirano zgolj na jezik in literaturo, neizprosno jemlje hudič.
Kako pomembna je vizualna kultura v najširšem pomenu besede, pa so se pred dobrimi petnajstimi leti gotovo zavedali tisti zagnanci, ki jim je z velikimi napori nazadnje vendarle uspelo ustanoviti oddelek za oblikovanje v okviru ljubljanske ALU. Kljub vse prej kot naklonjenim razmeram (tudi nasprotovanju iz določenih umetniških krogov, ki so porajajoči se študij videli kot potencialno grožnjo njihovemu posvečenemu poslanstvu) so novo, prepotrebno študijsko smer postavili na trdne temelje, zbrali skupaj kakovosten pedagoški
kader (pravzaprav najboljše teoretike in praktike, ki so slovensko oblikovanje odločilno zaznamovali s svojimi dotedanjimi dosežki, čeprav so bili sami večinoma izšolani za arhitekte ali likovnike, le redki so iz oblikovanja diplomirali na ustreznih tujih šolah) in v težavnih delovnih razmerah dokazali, da so sposobni tej družbi in njenemu gospodarstvu ponuditi vrhunske, na izzive sodobnosti temeljito pripravljene grafične in industrijske oblikovalce.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani