nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Prvi dve je zapisal že v naslovu Koroška književnost - je ena ali sta dve?, kajti z državno mejo leta 1920 je bil dotlej enotni svet Prežihovih in Meškovih junakov razdeljen na avstrijski in slovenski del, takoj nato pa se je vprašal, ali znotraj slovenskega umetnostnega in literarnega prostora sploh obstajajo regionalne književnosti in ali je v času globalizacije »sploh smiselno govoriti o drobnariji, ki ji nekateri rečemo koroška književnost«. Če koroška književnost torej obstaja (in dodaja, da bi potem morala obstajati tudi dolenjska, štajerska ali rovtarska), je določena po geografskem, ne pa po literarno-estetskih kriterijih. Na literarno produkcijo na obeh straneh meje, ki pa sta v širšem pomenu le razumljeni kot integralni del slovenske književnosti, je po Makucu mogoče gledati s štirih izhodišč: slovenska književnost na avstrijskem Koroškem, literatura Koroškega kota, koroška književnost in slovenska književnost.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani