nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Tako rekoč je bila od nekdaj »rebel without a pause«, njen način komuniciranja z javnostjo, z množico, čredo, s »Slovenclni« pa konflikten in didaktičen. Slovence Svetlana Makarovič že od konca petdesetih let poučuje o tem, da so vse preradi varno izgubljeni v množici - takih naj bi bilo po njeni oceni devetdeset odstotkov - da si ne upajo povedati tistega, kar res mislijo, ampak so se vse prehitro pripravljeni podrediti splošnemu okusu oziroma konfekcijskemu mišljenju, na vsako izrazito osebnost pa se odzivajo s skrajnostjo - ali z veliko naklonjenosti ali pa s skrajnim sovraštvom. Nasploh ima pesnica o Slovencih - od njih pa je, tako je izračunala, najmanj petdeset odstotkov Slovenclnov - izdelano posebno mnenje, Slovenci pa svojega o njej: ona je prepričana, da jih je strah najmanjše drugačnosti, da so ljudje brez identitete, ki se niti najmanj ne zavedajo, kaj je slovenstvo in kaj na primer pomeni slovenščina med drugimi svetovnimi jeziki, nič ne
vedo o ljudski pesmi, nič o folklori, nič o različnih slovenskih dosežkih, Slovenclni nočejo nič razumeti, ker so vklenjeni v svoje plašnice, na katerih piše 'večina ima zmeraj prav', oni pa so o njej bajali vse mogoče, od tega, da ima doma črne zavese na oknih, notri pa sto mačk, da spi s stensko uro, podira dragocene stolpe in iz njih dela srednjeveške ruševine, pa da je povozila otroka in pobegnila in tudi to - tale je kronski - da si je v Parizu dala sešiti krznen plašč iz mišjih kožic.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani