nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Mifune (Dogme 3: Mifune's sidste sang, 1999), tretji film, posnet po pravilih danske Dogme 95, nadaljuje obsesijo prvih dveh: imamo tako idiota, bebčka (Von Trierjevi Idioti) kot »družinsko dramo« (Vinterbergovo Praznovanje). Idiotizem Ruda (Jesper Asholt) v Jacobsenovem filmu seveda ni znamenje zavestnega upora zoper socialno-družbene konvencije, temveč psihične narave, podobno kot razpad še ne povsem formirane družine osrednjega junaka Krestena (Anders W. Bertelsen) ni posledica konkretnih, mesenih pregreh (kot je denimo posilstvo v Praznovanju), marveč komunikacijske ovire med njim in njegovo svežo ženo Claire (Sofie Griboel). Začne se z njenim spoznanjem, da ji je Kresten zamolčal tako očeta kot brata, formalno (čeprav napačno) potrditev pa Claire dobi ob obisku na domu Krestenovega pokojnega očeta.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani