nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Spoštovanja vreden opus o slovenskem gledališču in literaturi v drugi polovici XX. stoletja.
Ko je pred skoraj pol stoletja, leta 1954, Lojze Filipič v Celju priredil prvi »teden slovenske dramatike«, iz katerega so nastali vsi poznejši slovenski gledališki festivali, in smo teden dni posedali v celjskem gledališču in na senčnem vrtu gostilne Ojstrica (avtorji iger Jože Javoršek, Branko Hofman, Ignac Kamenik, Janez Žmavc, Vasja Ocvirk in jaz, predsednik žirije častitljivi Fran Albreht, v žiriji in med kritiki pa seveda tudi mladi Vasja Predan), je Javoršek, ki je bil pravkar prišel iz zapora, zadržan, molčeč, s strani poslušajoč naše debate in prepire, deset let starejši od Predana, nekega popoldneva na vrtu Ojstrice rekel: »Kaj bi jaz dal, da bi bil vaš zlati trideseti letnik ...!«
Trideseti letnik, to je pomenilo sicer doživeti veliko vojno, lahko tudi zelo boleče, vendar biti ob njenem koncu star petnajst let, nevpleten v
grozodejstva in smrt, in neobremenjeno zaživeti v vihravih letih, ki so ji sledila.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani