nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
»Seveda pa nagrado v celoti zavračam,« kot je dejala, bi moralo slediti pojasnilo, ker »gospod predsednik ...«, ker »slovenska kulturna politika ...«, ker »je naš odnos do kulture ...«, ker »so Prešernove nagrade ...«
Njen neroden zamolk v imenu praznične pristnosti in iskrenosti je na moč dvomljiv, ker vzpostavlja nadkriterije, po katerih je najvišjo nagrado in iskreno čutenje prazničnosti mogoče doseči le z zavrnitvijo obojega. Ta njen luteranski neposreden stik z Bogom poezije in praznika je bil v nasprotju s prevladujočim katoliškim duhom v avditoriju (zanj bi bile bolj značilne besede drugega Prešernovega nagrajenca, patra Marka Ivana Rupnika: »Ponižnost, zvestoba, milost, darovanje ...«), je bil še bolj dvomljiv zato, ker se je v dvorani sploh prikazala in svoje povedala z opazno tremo, že skoraj mučnima pavzama in s padajočim glasom v intonaciji in dinamiki.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani