nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Približno vsak dvajseti Ljubljančan je namreč vlekel uradniško plačo in med tem delom meščanstva je cvetelo zakrknjeno samstvo, kar je pomenilo, da so lahko imeli »samostojna gospodinjstva« - to je, da so najemali ženske, ki so jim služile v vsem - od mize do postelje; ko so zanosile, so jih odslovili in si omislili nove, celo po več hkrati, če je plača znesla; urednik Krajnske čbelice Miha Kastelic je bil nekaj časa znan po tem, da je imel pri sebi dve sestrski ženski, ki sta bili z njim hkrati noseči; parilo se je precej vse navzkriž. In tudi mladost teh ženskic je temeljila na nekaterih upoštevanja vrednih razlogih: ne samo na »podiranju« devištva, temveč tudi na »varnosti« - mlajša ko je bila, manj verjetnosti je bilo, da ne prinaša kaj kukavičjega s seboj; manj je bilo tudi verjetnosti, da bi bila morebiti okužena, ni treba podcenjevati razširjenosti spolnih bolezni, ki so v mesto prihajale z vojaštvom ali s takimi evropskimi popotniki, kot je bil Andrej
Smole. Povrh vsega pa so dekleta s šestnajstimi, neuradno celo že prej, tudi v najboljših familijah veljala za »godne«, tako da so jih vodili na ogledovalne plese v bolj ali manj hudičeve hiše; teh naj bi bilo po Prešernovem preštevanju v takratni Ljubljani pet, na najslabšem glasu verjetno reduta (ki je stala zraven šentjakobske cerkve).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani