nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Je mogoče že kdo pomislil, da včasih ni dovolj dejstvo, da se maturantom in tudi njihovim učiteljem, ampak to je že druga zgodba, sklopi besedil zgolj predpišejo in so vzorni le takrat, ko molčijo, molče prebirajo, v tišini pišejo, šepetaje govorijo tisto, kar potem slišijo in preberejo največ trije, ki vse skupaj potem še morajo prilagajati povprečju? Je mogoče že kdo pomislil, da dijaki znajo svoje znanje uporabiti, iz njega delati vsaj spektakel, stopiti naravnost na oder, z maturo naravnost v gledališče, v imenitno zabavo. Torej nočejo biti zgolj kandidati za maturo, zato se na svoj način spopadajo s predpisanimi literarnimi teksti, združujejo prijetno s koristnim, ŠILO s šolo, vstopajo v besedila z odprtimi rokami, z vsem svojim mladim vedenjem, jih pregledujejo, pripovedujejo in prikazujejo, se ob njih čudijo, smejijo, zabavajo in se končo počutijo, da so ustvarjalni in zato vrednejši.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani