nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Ob tem pa imamo še čudežno, iracionalno in skrivnostno atmosfero, nadrealno razsežnost, ki se iz skrivnostnih telefonov na začetku ob koncu razpre v prihod Alisinega brata in Magdinega moža, teh za vedno izgubljenih hrepenenjskih oseb, pa povezavo s Carrolovo Alico, ki mora vzeti tablete za pomanjšanje, da bi prišla v deželo čudes - Alisa vzame Magdine tablete za edino pomanjšanje in izničenje, ki ji omogoča pobeg iz dežele »čudovišta«, pošasti, ki jo trpinčijo v imenu dobrote, kar se ji zdi še bolj pošastno kot v imenu nekakšnih etničnih projektov.
Celjska uprizoritev, ki jo je na prizorišču Jožeta Logarja v pododrju režiral Matija Logar, je, kot je le mogoče, napeta in intenzivna predvsem po zaslugi obeh igralk, ki sta odigrali odlično. Barbara Vidovič je kot Alisa pretežno zavrta, v držah, ki so med navidezno ponižnostjo in prihuljenostjo, pokrčena in trzavična, mimično intenzivna, kot da jo nenadzorovano preplavlja travmatična preteklost
in je blizu poslednje groze, ki jo zdaj ob Magdinih provokacijah podoživlja, pa spet zvijačna in agresivna, igriva in obenem tudi nevarna, ves čas nekje med adolescentko in nekom, ki ga so ga izkušnje prezgodaj postarale.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani