nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Potem je vse tiste ljudi, Abelardove sovražnike in učence, prepirljivce, kastrirance in filozofe, od svetega Bernarda in Roscelina do freisinškega Ota (kaj pa, če je bil z Loškega?) in Astrolaba, kakor so krstili plod Abelardove in Heloizine viharne ljubezni, pridno goltal čas; zasul jih je z leti in stoletji.
Nekako v času našega Ivana Svetokriškega, ko je že prav težko ločevati baročno od predromantičnega, pa je prišlo do silovite erupcije novega zanimanja za davno zgodbo; natisnili so Abelardovo Zgodbo bolečin in njuna pisma, kolikor so jih še našli, in pesniki so začeli množično parafrazirati njune izpovedi; modo te vrste naj bi dokončno utiril v literarno orbito A. Pope, sledila mu je velikanska čreda pesnikov in pisateljev vseh branž in jezikov. Je ni domala literature v Evropi, ki ne bi premogla obsežnega abelardovskega poglavja.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani