nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Zdaj jima je za izkazovanje ljubezni (pohote) ostala samo še beseda; pisala sta si dolga pisma privrženosti in vsakršne ljubezni (Heloiza) ter razglabljanja o božji pravičnosti in raznoterih teoloških vprašanjih (Abelard). Del tega dopisovanja se je po različnih peripetijah ohranil; ohranil se je tudi Abelardov lastni življenjepis, ki ga je napisal kot eksemplično svarilo neznanemu povpraševalcu (Historia calamitatum; zgodba bolečin; prevajalec jo je poslovenil Zgodovina bolečin; Hrvatje, ki so si svoj prevod Abelardovega besedila in korespondence že omislili, imenujejo zadevo povijest nevolja; v ozadju je znano jezikovno vprašanjce, kako prevajati latinsko Historia - ali kot zgodovina ali kot povest; v prejšnjem stoletju pri nas beseda povest lahko še tudi pomeni zgodovino).
Potem je vse tiste ljudi, Abelardove sovražnike in učence, prepirljivce, kastrirance in filozofe, od svetega Bernarda in Roscelina do freisinškega Ota (kaj pa, če je
bil z Loškega?) in Astrolaba, kakor so krstili plod Abelardove in Heloizine viharne ljubezni, pridno goltal čas; zasul jih je z leti in stoletji.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani