nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Polurni performans je avtoričino potovanje po topli, intimni duhovni pokrajini skozi predelavo zunanjega sveta, zlasti narave, v katerem oblikuje svojo identiteto. Njeno minimalistično gibanje na prizorišču, posutem z žaganjem, spremlja besedilo skozi izmenjavo žive in nasnete pripovedi, tako da to poleg že v Anatomu uporabljene glasbe učinkuje kot del zvočne instalacije (Boštjan Perovšek). Učinkovito so uporabljeni tudi vizualni elementi: luč (Igor Berginc), ki z zatemnitvami in svetlobnimi detajli natančno ostri in mehča dogajanje, ter nad prizoriščem obešene balance (Robert Križmančič), ki parafrazirajo potovanje in hkrati učinkujejo kot zvonek zvočni element.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani