nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Malomeščansko svatbo sem videl doslej dvakrat, obe v režiji Eduarda Milerja; ljubljanska v Drami je legendarna, bolj historična in nevtralna kot zagrebška, ki je izpostavila razmerje med pretežno urbanimi in bolj ruralnimi (malomeščani). Temeljni postopek, s katerim obdeluje Malomeščansko svatbo režiser Jaša Jamnik s sodelavci (prevod Eduard Miler in Irena Novak Popov), je aktualizacija, nedoločljivo, pa nespregledljivo na meji s karikaturo; dogajanje je postavljeno za mizo, v odprt prostor sredi ogromnega odra, zamejen le s kičasto fototapeto na zidu, plaža in palme - scenografinja je Barbara Matul. To ni več Brechtov svet, tudi plaža ni več hrepenenjska in ironična kot tista pri Bartonu Finku; nespregledljivo smo v poznih devetdesetih z zahtevo po permanentni zabavi, in zdi se, da so svatje že vsega naveličani žurerji, ki se namesto v diskoteki znajdejo med slabo narejenim in zlepljenim pohištvom, izpostavljeni dolgoveznim očetovim
memoarskim štorijam; ob tem oče kadi, oni pa ne vzamejo nič, razen seveda vina iz plastenk.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani