nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Uprizoritveno zahtevnost pokaže že množica nastopajočih, na poklonu jih je kakšne štiri ducate, in nemogoče je našteti vse učinkovite vloge; na vsak način izstopa Aleš Valič kot Metternich, zvijačen in tudi politično potenten akter celotnega kongresa, pa trije monarhi, Slavko Cerjak kot Franc I., Boris Kerč kot Aleksander I. in Andrej Kurent kot blago raztreseni Ferdinand IV. Sicilski; od diplomatov Jožef Ropoša kot Kapodistrias, liberalen in odločen ruski zunanji minister, pa Evgen Car kot Gentz in Jernej Kuntner kot Volkonski; od duhovščine izstopa predvsem odlična tartufovska vloga Inglesia, ki ga poudarjeno zvijačno, pragmatično in elokventno odigra Matjaž Turk. Imeniten, neugnan in silovit, gonilo omizja, pa spet človeško razpet v zadevah srca je Gašper Tič kot Andrej Smole, ki je z ekstrovertirano in veseljaško naturo pravo nasprotje Prešerna Milana Štefeta kot presenetljivo mračne in mrakobne, pa nenadoma tudi presenetljivo
samozavestne narodobudne figure; in zraven, ob vseh ostalih, še tri ženske vloge: Tanja Ribič kot blago naivna Karolina Avgusta, Alenka Tetičkovič kot eterična Eva Luiza Thurnova, Metternichova metresa, in Karin Komljanec kot romantično vihrava in skoraj že v sodobnem pomenu besede emancipirana Fina Češko, Smoletova nesojena nevesta.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani