nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
V prvi raziskavi je prišla do dejstva, da je meja med Slovenijo in Hrvaško leta 1991 bolj vplivala na občutenje pripadnosti in samoidentifikacijo kot petstoletna ločnica med ogrskimi in avstrijskimi (Kranjska) deželami in najbolj okrnila tiste vrste povezav, ki so »najbolj dovzetne za spremenjene sistemske razmere, najmanj pa tiste, ki se nanašajo na intimneje organizirane življenjske motivacije in so morda tudi podlaga nepretrganih interakcij med prebivalci obeh bregov«. Sprva je bila meja za ljudi zlasti moteča, nepotrebna, druga raziskava, temelječa predvsem na življenjskih zgodbah domačinov, pa kaže, da se domačinska zamišljanja nacije in lokalitete, kot je delo podnaslovljeno, bistrijo in izražajo med drugim tudi v prej neuporabljanih stereotipih (Hrvati/Kranjci, pridni/leni, verni/komunisti ...).
Skoraj polovica knjige Družbena razmerja v dolini zgornje Kolpe, ki je izšla kot štiriindvajseto delo Založbe ZRC, pa je teoretično
razpravljanje o mejnosti (to je predlog za prevod angleškega termina boundaries) v antropološki presoji.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani