nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Takšna je človekova podoba v njenih osrednjih delih - do Joycea, Kafke, Cankarja, Eliota, Pirandella in Voduška do Becketta, Borgesa, Smoleta, Strniše ali Zajca; od Schieleja, Picassa, De Chirica, Beckmanna, Dalija in Bacona do Miheliča, Stupice, Preglja in Bernika; od Schönberga, Stravinskega Lutoslawskega, Glassa, Zappe ali Nymana pa do Osterca, Ramovša ali Lebiča. V ogledalu te umetnosti se človek prepoznava kot nemirno, slabotno in grešno, pa tudi kot skrivnostno in nezadoščeno bitje - pravcato nasprotje človeku, ki naj bi bil izvajalec velikih utopij o višji zavesti, višjem človeku, višji družbi, višji rasi. Zato totalitarni sistemi tega stoletja umetnosti niso trpeli, v nji so prepoznali grožnjo svojim ideološkim projektom.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani