nova beseda
iz Slovenije
Oxfordova enciklopedija umetnosti, poved v sobesedilu:
rima, zvočno ujemanje zlogov ali besed, največkrat na koncu verzov, včasih (pri notranji rimi) tudi znotraj enega samega verza. Običajno sestavljajo rimo zadnji poudarjeni samoglasnik in vsi glasovi, ki mu sledijo; lahko je enozložna (strup / obup), znana tudi kot moška rima, ali dvozložna (glave / trave), znana tudi kot moška rima, ali celo trizložna (raskavo / laskavo). Rima ni nujna prvina poezije; številni jeziki jo uporabljajo le poredko; v angleškem jeziku je kot pesniški strukturni princip šele v 14. stoletju dokončno nadomestila *soglasniški stik.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani