nova beseda
iz Slovenije
George A. Kennedy: Klasična retorika ter njena krščanska tradicija od antike do sodobnosti, poved v sobesedilu:
Čeprav predstavlja diktamen najbolj svojstveno smer v razvoju italijanske srednjeveške retorike, so življenjske okoliščine v italijanskih mestih zahtevale celo paleto različnih oblik javnega nagovora, od nagrobnih govorov, govorov ob akademskih priložnostih in drugih vrst slavnostnega govorništva do govorov poslanikov in nekaj sodnega govorništva. Spisi o retoriki, ki so nastajali v trinajstem stoletju, so vsebovali vzorce za takšne govore in pravila, kako jih je treba sestavljati.38 Guido Faba (ok. 1190--1244), avtor pomembnega priročnika o diktamnu, je pisal tudi vzorčna pisma in govore,39 zgledne govore pa prav tako lahko najdemo v drugih delih, namenjenih izobraževanju mestnih uradnikov.40 Med zanimivejšimi deli je Rhetorica novissima iz leta 1235, delo nekoliko čudaškega in napadalnega Boncompagna iz Signe, ki je bila "skromno" zamišljena kot nadomestilo za Cicerona.41 Sestavlja jo trinajst kratkih "knjig" o izvoru prava, sestavnih delih
retorike, uvodih, prikazih snovi, argumentih, panegiriku in invektivi ter memoriranju. Večina dela ima obliko vprašanj in opredelitev.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani