nova beseda
iz Slovenije
Gaston Bachelard: Oblikovanje znanstvenega duha, poved v sobesedilu:
13 O razliki med logično-analitičnim in epistemološkim pristopom k analizi pojmov v znanstvenem mišljenju in sklepanju podrobneje razpravlja Mary Tiles v knjigi Bachelard: Science and Objectivity, kjer ugotavlja, da je ta očitna že na ravni opredelitve koncepta, na ravni razločka med t. i. 'fregejevskimi' in 'bachelardovskimi' pojmi: "... primarna funkcija bachelardovskega koncepta, funkcija, prek katere se manifestira njegova vsebina, ni določitev resničnosti ali neresničnosti dejansko deskriptivnih izjav, temveč določitev pravilnosti ali nepravilnosti znanstvenih postopkov, tako teoretičnih kot eksperimentalnih. Ti koncepti so potemtakem, podobno kot Fregejevi, definirani po njihovi vlogi v sodbi, vendar ne v sodbi o tem, kakšno je ali ni dejansko stanje, temveč v sodbi o tem, kaj je možno ali nemožno, in tako tudi o tem, kako se more ali mora postopati pri eksperimentalnem preverjanju, merjenju ali deduktivnem razvijanju teorije." (Str.
153-54.) Ker po Bachelardovem prepričanju znanstveno mišljenje ni omejeno zgolj na teorijo, neodvisno od eksperimentalne prakse, ugotavlja Tilesova, tudi znanstvenih konceptov ni mogoče reducirati zgolj na njihovo vlogo v čisto jezikovni praksi, na pomene besed v jeziku, in s tem analizo konceptov omejiti na določanje resničnostnih vrednosti asertoričnih stavkov, v katerih ti pojmi nastopajo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani