nova beseda
iz Slovenije
Emil Hrvatin, ur.: Teorije sodobnega plesa, Maska, 2001, poved v sobesedilu:
Včasih izvedem vsakdanjo kretnjo, tako da občinstvo ne ve, ali sem nehala plesati ali ne, včasih pa ironijo pripeljem še dlje, ko skušam zmotiti njihovo pričakovanje s tem, da začnem potovati proti levi in gibanje prekinem prav v zadnjem trenutku, razen če imam občutek, da so me zasačili - v takšnem primeru utegnem obstati pri miru. Igram se z gibanjem, naredim rimo, odmev prejšnje kretnje, vendar z drugim delom telesa, v drugem trenutku in morda netočno. Fraze obračam na glavo, jih izvajam v nasprotni smeri; nakažem akcijo, a je ne dokončam ali pa jo pretirano poudarim.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani