nova beseda
iz Slovenije
Emil Hrvatin, ur.: Teorije sodobnega plesa, Maska, 2001, poved v sobesedilu:
Uporabljam tudi zbadljive, osebne kretnje, ki imajo zame poseben pomen, medtem ko se drugim verjetno zdijo abstraktne. Včasih izvedem vsakdanjo kretnjo, tako da občinstvo ne ve, ali sem nehala plesati ali ne, včasih pa ironijo pripeljem še dlje, ko skušam zmotiti njihovo pričakovanje s tem, da začnem potovati proti levi in gibanje prekinem prav v zadnjem trenutku, razen če imam občutek, da so me zasačili - v takšnem primeru utegnem obstati pri miru. Igram se z gibanjem, naredim rimo, odmev prejšnje kretnje, vendar z drugim delom telesa, v drugem trenutku in morda netočno.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani