nova beseda
iz Slovenije
Emil Hrvatin, ur.: Teorije sodobnega plesa, Maska, 2001, poved v sobesedilu:
Zlasti analitični postmoderni ples sedemdesetih let se je veliko ukvarjal z modernističnimi vprašanji in se postavil ob bok izrazito modernistični vizualni umetnosti, minimalističnemu kiparstvu. (4) In vendar, postmoderni ples premore tudi nekatere prvine, ki ustrezajo postmodernističnim pojmovanjem (v drugih umetnostih), kot so pastiš, ironija, igrivost, zgodovinske reference, raba ljudskega gradiva, kulturna kontinuiteta, večje zanimanje za proces kot za končni izdelek, podiranje meja med umetniškimi oblikami ter med umetnostjo in življenjem ter ustvarjanje novih razmerij med umetnikom in občinstvom. (5) Nekatere nove usmeritve v plesu osemdesetih let so celo tesneje povezane z iskanji in tehnikami postmodernizma v drugih umetnostih, zlasti ko gre za pastiš. Toda če bi označili postmoderni ples šestdesetih in sedemdesetih let kot postmoderni ples, novi ples osemdesetih let pa kot postmodernistični ples, menim, da tankovestna natančnost verjetno ne bi
odtehtala zmešnjave, do katere bi prišlo. Še več, verjamem o tem bom razpravljal v nadaljevanju o osemdesetih letih - da je avantgardni ples vseh treh desetletij enoten in da ga je mogoče zaobseči z enim samim pojmom.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani