nova beseda
iz Slovenije
Emil Hrvatin, ur.: Teorije sodobnega plesa, Maska, 2001, poved v sobesedilu:
To, kar vidimo, je nadzor, za katerega se zdi, kot da se prilagaja dejanskemu času, ki je potreben, če naj dejanska teža telesa opravi predpisane gibe, ne pa se podreja vsiljenemu diktatu časa. Ali z drugimi besedami, zahteve, postavljene telesnim (dejanskim) energetskim zalogam, se zdijo sorazmerne nalogi - najsi gre za vstajanje s tal, dviganje roke, premikanje medenice in tako naprej - podobno kot človek, ki se mu nikamor ne mudi, vstane s stola, seže na najvišjo polico ali se spusti po stopnicah. (3) Gibi nimajo posnemovalne narave, tako da ne spominjajo na takšna dejanja, vendar si rada domišljam, da premorejo, vsaj kar zadeva način izvedbe, dejansko kvaliteto takšnih dejanj.
Seveda, govorila sem o "videzu" gibov.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani