nova beseda
iz Slovenije
Emil Hrvatin, ur.: Teorije sodobnega plesa, Maska, 2001, poved v sobesedilu:
Medtem ko je vsakdanje uporabljeno kot temelj gibanja, je dekontekstualizirano do te mere, da gledalca potegne v kinetični kontekst, ki ga ustvarja razvijajoči se ples in ne nekakšno simbolno nanašanje na to, kar leži zunaj njega. Čeprav ta prelom nikdar ni popoln, spodkopava simbolno, in sicer s tem, da zanika logiko razlike. Gibi in bližine, ki utegnejo biti v vsakdanjem življenju sankcionirani, so za gledalca sprejemljivi, saj prihajajo skozi improvizacijsko ali kompozicijsko kvaliteto, ki se ohranja v delu.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani