nova beseda
iz Slovenije
Emil Hrvatin, ur.: Teorije sodobnega plesa, Maska, 2001, poved v sobesedilu:
To je praksa, ki vselej nastaja namenoma in potrpežljivo ter je pogosto usmerjena proti nekakšnemu zdravorazumskemu telesnemu znanju, kako locirati domeno čutov. Medtem ko je dostopen v vsakdanjem življenju (plesalčevo in običajno telo si delita zgodovino zatirane ljubezni in dela, hrepenenja in potreb), takšen ples namenja prednost praksi nasprotovanja, ki bo podelila telesu subjekt, katerega delovanje opredeljuje preobrat. Ples oblikuje telo, ki se giblje brez mita o naravi.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani