nova beseda
iz Slovenije
Emil Hrvatin, ur.: Teorije sodobnega plesa, Maska, 2001, poved v sobesedilu:
Vnovično odkritje vsakdanjega, ki se je kazalo predvsem v delu plesalcev Judson Church v šestdesetih letih 20. stoletja, včasih povezujejo s postmodernizmom v plesu. Ironično pri tem je, da to nima prav nič opraviti z zmagoslavjem mrtvih slogov, ki zaznamujejo druge postmodernizme, poleg tega impulz vsakdanjosti in namenjanje pozornosti občinstvu, ki ga spremlja, v vsej kratki zgodovini modernega plesa nikdar nista bila odsotna. Lahko bi dejali, da je Loie Fuller z rabo tehnik, ki so ji omogočile ustvariti prostor predstave, ki ovije občinstvo v čisto gibanje, napovedovala prihod Nikolaisa in Roberta Wilsona ter da je Isadora Duncan z obratom k "vélikim zahodnim tradicijam", znotraj katerih se nastopajoči vzpostavi kot mit o samem sebi, napovedovala delo Marthe Graham in Twyle Tharp.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani