nova beseda
iz Slovenije
Emil Hrvatin, ur.: Teorije sodobnega plesa, Maska, 2001, poved v sobesedilu:
Eksperimentalni koreografi šestdesetih let so se, podobno kot Cunningham, deloma upirali simbolizmu in dramatičnosti modernoplesne tradicije; to je prispevalo, da so namenjali poudarek "čisti telesnosti", strogemu, minimalnemu gibanju. In vendar sta povsod navzoča rock glasba in ples, ki so ju številni mladi doživljali kot ključni izraz časa, vplivala tudi na te plesalce; lastnosti, znane iz rock plesa, so se vse pogosteje pojavljale v gledališkem plesu.
Do začetka sedemdesetih let so prostotekoče gibanje, osredotočenost na notranjo izkušnjo gibanja in energija, usmerjena v vse smeri, postali prevladujoče značilnosti ameriškega gledališkega plesa.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani