nova beseda
iz Slovenije
Emil Hrvatin, ur.: Teorije sodobnega plesa, Maska, 2001, poved v sobesedilu:
Najprej je treba omeniti vsesplošno vrnitev k telesu, o kateri jasno govori Isadora Duncan v izjavi iz programskega spisa The Dancer of the Future: "1900. Ure in ure bi lahko stala povsem pri miru, z rokami, prekrižanimi pod prsmi, pokrivajoč solarni pleksus ... Iskala in naposled odkrila sem centralni vir vsega gibanja."(1) Ta vrnitev k telesu je bila vsesplošno predstavljena kot vrnitev k naravnemu telesu, toda ne več k neoromantičnemu idealu harmoničnega razmerja med znotraj in zunaj; razgrnila je korporealne forme, kjer telo postane ekskluzivni nosilec estetskih strategij, vrednot in znakov. Osebno odkritje gibanja Isadore Duncan je torej treba brati na širši ravni; ameriški pisec Mark Franko trdi, da njeno odkritje lahko beremo kot ključno pripoved sodobnega plesa, kot mit o izvoru, ki je vpisan vanj.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani