nova beseda
iz Slovenije
Emil Hrvatin, ur.: Teorije sodobnega plesa, Maska, 2001, poved v sobesedilu:
Avro opredeli kot "enkratni obris daljave, pa naj bo še tako bližnja" in trdi, da je šele razpad avre prinesel moderno, omejeno pojmovanje prostora. To ilustrira z zgledom, v katerem izkusimo minevanje časa v naravi: "Med počitkom v poletnem opoldnevu slediti gorskemu hrbtu na obzorju ali veji, ki meče senco na opazovalca, dokler trenutek ali ura ne postaneta del njunega obrisa - to pomeni dihati avro teh gora, te veje."
Benjamin se v "Mali zgodovini fotografije" usmeri na to, kako je vprašanje časa zaznamovalo evolucijo zgodnje fotografije.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani