nova beseda
iz Slovenije
Emil Hrvatin, ur.: Teorije sodobnega plesa, Maska, 2001, poved v sobesedilu:
Telesa njihovih plesalcev so bila sproščena, vendar brez napetega mišičnega tonusa baletnega ali klasičnega plesalca. (12) Analitična postmoderna plesna dela so pritegnila gledalca v koreografski proces, bodisi z neposrednim sodelovanjem bodisi z razgaljanjem načel ustvarjanja. Čeprav ta plesna dela niso imela namena prinašati ekspresivni pomen - kot je bil, denimo, psihološki ali literarni pomen pri zgodovinskem modernem plesu - so seveda nekaj pomenila: eden od aspektov je bilo odkritje in razumevanje njihovih oblik in procesov, medtem ko prizadevanje za objektivnost, prizemljeni slog ter sproščen ali ravnodušen odnos v smislu "to je to" niso odstranili pomena, temveč so prej sestavljali ključni vidik tehtnosti teh plesnih del. (13) Grand Union je po svoje spominjal na zgodnejša obdobja postmodernega plesa, vendar so njegove predstave kljub temu pripadale analitičnemu plesu, saj so pogosto vsebovale razgaljanje pogojev predstave, segajoče od koreografskih
struktur do razkazovanja psihološke kemije med nastopajočimi. Kolektiv Grand Union je demistificiral gledališče, četudi ga je kot skupina proizvajal.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani