nova beseda
iz Slovenije
Emil Hrvatin, ur.: Teorije sodobnega plesa, Maska, 2001, poved v sobesedilu:
Calico Mingling (1973) Lucinde Childs, predstava za štiri plesalce, ki obsega samo vzorce hoje naprej in nazaj, sestavljene iz fraz po šest korakov, ki sledijo polkrožnim in krožnim potem, je paradigmatično analitično delo; to velja tudi za Accumulation Pieces in Structured Pieces Trishe Brown. Paxtonovi improvizacijski soli iz sedemdesetih let so bili nadaljevanje analitične niti, ki je bila pri njem prisotna vse od najzgodnejših raziskav hoje v delu Proxy (1961).
Pri analitičnem postmodernem plesu postane gibanje objektivno, saj se je z rabo partitur, telesnih drž, ki spominjajo na delo in druge običajne gibe, z verbalnimi komentarji in nalogami oddaljilo od osebnega izraza. Naloge so bile sredstvo, s katerim so želeli ustvariti neosebno, zgoščeno, realno gibanje, skratka, dobesedno usmerjeno proti posameznim ciljem.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani