nova beseda
iz Slovenije
Amelia Jones: Body art, poved v sobesedilu:
Toda zaradi protislovnih stališč - "diahronega razpona" - meščanstva se je umetnikovo upiranje lahko izrazilo s katero od dveh oblik: z elitistično držo, ki je v nasprotju z "vulgarnim, ozkosrčnim, moralističnim in duhovno ozkim" meščanskim subjektom, ali s populistično držo, pri kateri se umetnik enači z izkoriščanim delavcem in se izbriše iz območja mehkužnega domačnega čara meščanske blagovne kulture. (193)
Do 50. let so se fotografije in opisi umetnikov nagibali k ilustriranju katere od naslednjih možnosti: bodisi v smislu Nadarjevih portretov Eugèna Delacroixa in Edouarda Maneta kot dandijevskih, skorajda aristokratskih pojav, ki sta v ostrem nasprotju s pridušeno, pusto zunanjostjo birokratov kot zastopnikov meščanskih razrednih interesov, bodisi v smislu opisov Vincenta Van Gogha, ki, oblečen v cunje, vleče platna po prostem. Pravzaprav ni naključje, da se je umetnik kot enkraten, kot posameznik z božanskim navdihom (in tudi posameznik
nasploh, kot subjekt svobodne volje, v kartezijanskem smislu osrediščen v svoji kogniciji), pojavil sočasno z razvojem fotografskih tehnologij (od naprave za izdelovanje silhuet iz 18. stoletja naprej).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani