nova beseda
iz Slovenije
Amelia Jones: Body art, poved v sobesedilu:
Značilno je, da je bilo v tekstih in vizualnih reprezentacijah, ki sestavljajo vsako umetnostnozgodovinsko študijo, umetnikovo telo, ki je bilo po definiciji (vse do nedavnega) moško, zastrto: bilo je tako osrednje kot skrito, reprezentirano, a vendar prezrto. Po konvencionalni modernistični umetnostni zgodovini in kritiki, ki sta temeljili na ohlapno razumljenih kantovskih modelih formalistične estetske presoje, mora biti to moško telo, ki mu je prerogativo dodelila matriarhalna kultura, hkrati prisotno in odsotno. Modernistični genij mora imeti telo, ki je vidno kot moško, in vendar mora biti njegovo telo naturalizirano (postati nevidno), če naj retorika transcendentalizma uspešno opravi svoje delo: v umetnostnozgodovinskem ali kritiškem tekstu je umetnik kot človek z božanskim navdihom učinkovito raztelešen in dozdevno brez spola. (185) Če naj človek velja za umetnika, mora biti utelešen kot moški - umeščen znotraj očetovske linije kot
izvorne in božansko navdihnjene - toda njegovo utelešenje (njegova partikularnost spolno opredeljenega in sicer ranljivega, imanentnega subjekta) mora biti skrito, če naj mu zagotovi transcendenco kot raztelešenemu in božansko navdihnjenemu.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani