nova beseda
iz Slovenije
Amelia Jones: Body art, poved v sobesedilu:
Tako je bila pomembna razprava Allana Kaprowa nekakšna središčna točka med statičnim Pollockom v modernizmu in performativnim Pollockom, o katerem bodo pozneje govorili kot o enem od številnih začetnikov postmodernizma. Kaprowova izreka kljub hrepeneči romantiki, ki jo je zaznati v opisovanju "veličastnega (...) avtoritativnega in vseobsegajočega (...) obsega in drznosti" Pollockovega "ritualnega" stališča (ki Pollocka posredno poveže z modernističnimi pojmovanji umetnika kot junaškega in individualnega), Pollocka jasno poveže tudi s performativnim, odprtim in procesnim pojmovanjem proizvajanja umetnosti, kakršnega zdaj navezujemo na prakse, ki so kritične do modernističnega formalizma. (166) In kar je za Kaprowa najpomembnejše, povzdigovanje Pollocka kot tragičnega genija modernističnega slikarstva se prek performansa razpre v njegovo uničenje modernističnega pojmovanja slikarstva: "S Pollockom je (...) tako imenovani ples 'curljanja', zamahovanja,
stiskanja, packanja in vsega drugega vstopil v delo, nekakšni dnevniški gesti je podelil skorajda absolutno vrednost."(167)
In končno ter najradikalnejše, po Kaprowu je treba Pollockovo slikarstvo razumeti kot dramatično aktiviranje udeležbe občinstva.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani