nova beseda
iz Slovenije
Amelia Jones: Body art, poved v sobesedilu:
O body artu, kot ga povzemajo podobe Ane Mendiete, v katerih telo nastopa kot sled ali "silhueta", je torej mogoče reči, da se ponaša s telesom kot izgubo ali mankom: da mu torej v osnovi manjka samozadostnost (kot trdi Elwes et al.), ki bi mu zajamčila popolnost neposredovanega odlagališča osebnosti. (93) "Enkratno" umetnikovo telo ima svoj pomen v body art umetnini samo po zaslugi kontekstualizacije znotraj kodov identitete, ki priraste na umetnikovo telo / jaz. To telo v svoji brezpomenskosti torej ni samozadostno; to je telo / jaz, ki se ne opira samo na avtorski kontekst "podpisa", temveč tudi na recepcijski kontekst, znotraj katerega se utegne z njim sporazumevati interpret ali gledalec. Ta kontekst je natanko tista točka (vselej je že na mestu), na kateri telo postane "subjekt". (94) Živi performans pravzaprav doseže, da je ta kontingentnost - intersubjektivnost interpretativne izmenjave - izrazitejša in očitnejša, kajti akcije telesa
utegnejo motiti druga telesa / subjekte; toda dokumenti o telesu-v-performansu so lahko enako zlahka, čeprav ne tako očitno, kontingentna, in sicer v tem, da je pomen, ki priraste na podobo telesa, odprt in odvisen od tega, kako je podoba kontekstualizirana in razložena.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani