nova beseda
iz Slovenije
Amelia Jones: Body art, poved v sobesedilu:
POSTMODERNIZEM KOT PASTIŠ, ALEGORIJA ALI MONTAŽA: ZAVRAČANJE TELESA / JAZA
Kot sem omenila, je imelo v 80. letih zavračanje predstavljanja in vključevanja telesa v umetniško delo ter učinkov ugodja, ki naj bi ju dozdevno spremljali, za posledico splošen obrat od body arta in - ne naključno - splošno razvrednotenje ter posledično zgodovinsko izključitev body arta 70. let iz večine ameriških feminističnih praks (ki se sicer pogosto nanašajo na telo). (74) V okviru tega odvračanja od telesa so postmodernizem pojmovali kot nekaj, kar ni povezano s subjektiviteto, identiteto ali utelešenjem; ogoljen je bil telesne politike ter opredeljen v povezavi s strategijami produkcije. (75) Prevladujoči tok kritiškega pisanja, ki so mu vladale revije, kot sta October in Artforum, je postmodernizem vedno znova opredeljeval v razmerju do strategij, kot so prisvajanje, alegorija, pastiš ali, širše gledano, institucionalna kritika. Tako sta Benjamin
Buchloh in Craig Owens, oba povezana z uredništvom Octobra, na začetku 80. let objavila članka v revijah Artforum in October ("Alegorični postopki" ("Allegorical Procedures") in "Alegorični impulz" ("The Allegorical Impulse")).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani