nova beseda
iz Slovenije
Amelia Jones: Body art, poved v sobesedilu:
Kellyjina kritika body arta, ki jo pridruži kritiki greenbergijanskega modernizma, je bila v tistem času skrajno strateška, saj je pomembno prispevala k legitimiranju strogo antiesencialističnega feminističnega umetnostnega diskurza in prakse. Čeprav priznavam pomembnost Kellyjinega pisanja in umetniške prakse za razvoj kritične feministične prakse v 70. in 80. letih, bi bilo na tem mestu smiselno načeti predpisovalno naravo njene kritike, ki nakazuje, da je vsako umetniško delo, ki vsebuje umetnikovo telo, nujno reakcionarno.
Kot sem omenila, je Kellyjina nenaklonjenost body artu značilna za feministični in tudi siceršnji umetnostni diskurz 80. let v ZDA in Angliji, katerega sodbe je spodbudilo nezaupanje do utelešenega in želečega subjekta - v marksističnem smislu zlasti do gledalskega subjekta, s katerim je bilo mogoče zlahka manipulirati, še posebno z zapeljivimi učinki blagovne kulture.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani