nova beseda
iz Slovenije
Amelia Jones: Body art, poved v sobesedilu:
Umetniki v 90. letih pogosto uporabljajo visokotehnološke oblike predstavljanja - digitalizirano podobje, preneseno v instalacijske formate - ter tako ustvarjajo razdrobljene, razpršene in nedvoumno partikularizirane subjekte, ki spodbujajo gledalca k zavzetemu sodelovanju. Ta dela niso samo trdovratno intersubjektivna, obenem so, kot pravi Vivian Sobchack, interobjektivna: razjasnijo subjektovo povezanost s svetom (z drugimi in tudi s stvarmi). (49) Takšno vztrajanje pri vzajemni povezanosti subjektov in objektov, naš neizogibni sočasni obstoj v vlogi subjekta in objekta ter soodvisnost z okoljem nujno zahtevajo odgovornost pomnoženega in razpršenega, vendar v celoti utelešenega družbenega in političnega subjekta.
Ko torej trdim, da je za postmodernizem v resnici značilno razcepljanje, razsrediščenje, premeščanje in drobljenje jaza, ki so v precejšnjem dela sodobne kulturne teorije deležni bodisi opevanja bodisi objokovanja, trdim, da
se to drobljenje dogaja tukaj, v novejših v telo usmerjenih praksah, ki imajo potencialno skrajno napredne in neizogibno politične učinke.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani