nova beseda
iz Slovenije
Amelia Jones: Body art, poved v sobesedilu:
Orlanine nove razvpite operacije obraza, koreografirane in javno dokumentirane v performansih, katerih cilj jo je preoblikovati bodisi v zmes idealnih ženskih potez s podob iz umetnostne zgodovine bodisi v groteskno parodijo "popolne" ženskosti, in Flanaganov humorni pristop k mesarjenju lastnih telesnih delov v sadomazohističnih performansih: oba prinašata na površje temeljne tabuje in nas opozarjata na nenehno željo, da bi s fantazijo, s tehnologijo ali (v kartezijanskem smislu) s "čisto" mislijo transcendirali telo. Trdim, da njuni projekti v končni fazi krepijo neuklonljivost naše utelešenosti, telesa kot "mesa", in tako potrjujejo pomembnost ohranjanja utelešene teorije postmoderne umetnosti in subjektivitete, ki prej zagovarja kot tlači protislovja, težave in travmatske dogodke, povezane z našo udeleženostjo v tem svetu.
Umetniki v 90. letih pogosto uporabljajo visokotehnološke oblike predstavljanja - digitalizirano podobje, preneseno v
instalacijske formate - ter tako ustvarjajo razdrobljene, razpršene in nedvoumno partikularizirane subjekte, ki spodbujajo gledalca k zavzetemu sodelovanju.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani